opredelitev organskih spojin

The organska spojina ali imenovana tudi organska molekula je kemična snov, ki je sestavljena iz kemičnega elementa ogljik in tvori vezi, kot so: ogljik in ogljik ter ogljik in vodik. Omeniti velja, da med drugim vsebujejo tudi druge kemične elemente, kot so: kisik, fosfor, dušik, bor, žveplo. Medtem je glavna in skupna značilnost teh spojin ta, da lahko v primeru, da zgorejo, to so gorljive spojine.

Medtem ko je večina organskih spojin umetno pridobljena po kemični sintezi, je nekatere druge mogoče pridobiti iz naravnih virov.

Torej, organske spojine bi lahko bile: naravno (tiste, ki jih sintetizirajo živa bitja (biomolekule) oz umetno (Snovi, ki v naši naravi ne obstajajo in ki jih je človek proizvedel ali sintetiziral, je eden od klasičnih primerov plastika).

Tu se bomo sklicevali na nekatere najbolj priljubljene organske spojine ...

Ogljikovi hidrati sestavljeni so večinoma iz ogljika, kisika in vodika. Znani so tudi kot sladkorji in so zelo prisotni v vegetaciji, na primer škrob, fruktoza in celuloza ter tudi v živalskem kraljestvu, ki se kaže v glikogenu in glukozi. V toliko in glede na polimerizacijo jih delimo na: monosaharide, polisaharide, disaharide in trisaharide.

Po drugi strani pa lipidiVečinoma so biomolekule, sestavljene iz ogljika in vodika ter manj kisika. Zanje je značilno predvsem, da so topni v vodi in topni v organskih topilih, kot sta kloroform ali bencin. Ti v živih bitjih izpolnjujejo različne in pomembne funkcije, na primer pri energijski zalogi in regulaciji.

Medtem, beljakovin so hiperpomembne molekule v živih bitjih, ki tvorijo živalsko kraljestvo. Najbolj izstopata pajkova svila in kolagen.

Na nasprotni strani so anorganske spojine Razlikujejo se predvsem po tem, da ne vsebujejo vodika vezanega ogljika.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found