opredelitev nadgradnje
Izraz nadgradnjo predstavlja dve dobro razširjeni uporabi na eni strani na zahtevo inženiring, se zgornji del imenuje nadgradnja, ki govori o strukturnem sklopu, ki je najvišji del konstrukcijskega sklopa, to je del konstrukcije, ki je nad tlemi in je zato v nasprotju z infrastrukture, kar je tisti del, ki je pod zemljo.
Zgornji in najvišji del stavbe
Medtem pa na dveh drugih področjih inženirstva, kot je ladjedelništvo in gradbeništvo , izraz nadgradnja se uporablja tudi za označevanje del, razporejen nad krovom ladij, in strukturni del, ki je videti podprt s stebri ali katerim koli drugim nosilnim elementomoziroma.
Ta smisel se uporablja za upoštevanje struktur, tako v inženirstvu kot v arhitekturi, ki imajo veliko velikost in izjemno zapletenost v smislu njihove gradnje.
Marksizem: ideološka, politična, pravna in ekonomska struktura, v kateri se vzdržuje družba in ki jo oblikuje vladajoči razred
In po drugi strani znotraj Marksizem, kot sklop prepričanj in predlogov, ki izhajajo iz Nemški filozof Karl Marx, koncept nadgradnje je temeljni in temeljni v celotnem razvoju ekonomske teorije marksizma.
Nadgradnja je izredno pomemben koncept v tej doktrini, saj označuje nabor organov in institucij, ki so člani družbe in se odzivajo na določene ideološke, politične in pravne strukture, torej ideje, ki jih ima družba in ki izhajajo iz ekonomske osnove, ki se kaže.
Medtem se zdi, da je koncept nadgradnje tesno povezan z drugim, konceptom infrastrukture, kaj je materialna osnova zadevnega podjetja in tista, ki določa družbeno strukturo, njen razvoj in tudi družbene spremembe; poleg tega znotraj nje izstopajo proizvodne sile in odnosi.
Nadgradnja leži na njem.
Nadgradnja ni neodvisna, ampak je neposredno povezana z ekonomskimi razmerami v družbi in se prilagaja interesom vladajočih razredov, ki so jo ustvarili.
Na primer, vsaka sprememba, ki se pri tem zgodi, bo imela posledice in bo posledica spremembe družbene osnove ali infrastrukture.
To je zelo pomembno opozoriti in ponoviti: nadgradnja ni samostojna, vedno se razvija in deluje v skladu z interesi vladajočega razreda.
Vsaka sprememba v nadgradnji bo vplivala na infrastrukturo.
Marx predlaga revolucijo za izkoreninjenje zasebne lastnine in družbe brez družbenih slojev
Po Marxovi ideji torej v družbi, v kateri prevladujejo kapitalisti, ne bo neodvisnosti misli glede materialnih vprašanj, infrastruktura bo vedno omejevala aktivnost uma.
Zato je od svojega revolucionarnega predloga Marx pozval k spremembi infrastrukture, da bi to razmerje spremenil, kar je menil za neenakost pri rasti svojega modela.
Marksistična revolucija je zahtevala spremembe v infrastrukturi, da bi se spremenila celotna družba, vključno z družbenimi odnosi, institucijami in vsemi deli nadgradnje.
Marx je govoril v smislu izkoriščanja, ko se je skliceval na povezavo med kapitalizmom (lastnikom proizvodnih sredstev) in proletariatom, ki ga je tako branil in ga želel odstraniti iz jarma, ki mu ga je prvi izpostavil.
Delavcu ne preostane drugega, kot da dela v zameno za prejem plače.
Trdil je, da je to ohranjajoča osnova kapitalizma na svetu, brez njega in brez dveh antagonističnih družbenih razredov bi bil kapitalizem neživljenjski.
Nadgradnja v tem okviru ima funkcijo ohranjanja gospodarske osnove in da ji nič ne ogroža, da izkoriščanje delavskega razreda ni dokazano, zato nas v ta namen organizira družbeno in nam pove, kako se obnašati.
Če na primer ne spoštujemo zasebne lastnine, bomo kaznovani z zakonom.
Za Marxa nadgradnja ni nič drugega kot zavajanje, tako da resničnosti izkoriščanja delavcev in pomanjkanja razredne enakosti ne opazimo tisti, ki imajo sredstva za proizvodnjo, in tisti, ki jih nimajo.
Včasih celo nadgradnja simulira spremembe, ki infrastrukturo zadržujejo, a preusmerjajo pozornost.
Izhod je torej revolucija in ustvarjanje nove strukture, ki daje prednost delavskim razredom, izkorenini zasebno lastnino in tako povzroči, da družbeni sloji izginejo.