opredelitev starega režima
Stari režim je on koncept, s katerim so revolucionarni Francozi pejorativno imenovali sistem upravljanja pred francosko revolucijo, ki se je zgodila leta 1789, natančneje ime Ludvika XVI., čeprav bi se ime kmalu razširilo tudi na ostale evropske monarhije, ki so imele režim bolj ali manj podoben francoskemu.
Vladni sistem, ki je bil pred francosko revolucijo v Franciji in preostali Evropi in za katerega je bilo značilno izvrševanje absolutne moči, utelešene v monarhu
Ta družbeni, politični in ekonomski model, ki je bil pred francosko revolucijo, je prevladoval v večini evropskih držav med 16. in 18. stoletjem.
Na politični ravni je bil za ta režim značilna absolutna oblast, ki jo je monarh izvajal, ki je bil v javnosti znan kot monarhični apsolutizem.
Kralj je utelešal največjo moč, ki je izhajala iz mandata, ki mu ga je dal Bog, in prav Bog je na nek način legitimiral svojo oblast nad ljudmi.
Sodišča ali parlamenti so obstajali, vendar so bila vsa ta telesa vedno podrejena volji dežurnega kralja.
Razsvetljenstvo postavlja temelje liberalne misli in označuje začetek konca starega režima
V 18. stoletju so s prihodom razsvetljene misli, ki so jo spodbujali številni evropski intelektualci, bili postavljeni temelji za izginotje tega sistema in nametanje ne samo nove ideologije, temveč tudi novega sistema, ki bi imel za stebre delitev moči, individualna svoboda, kritični duh in suverenost ljudi.
Kako sta gospodarstvo in družba delovala po ukazu tega režima
V ekonomskem smislu je bilo ugotovljeno lastništvo zemljišč, ki je bilo takrat glavni dejavnik proizvodnje predmet vezave, se pravi, da je bilo v rokah plemstva blago katoliške cerkve in verskega reda v rokah duhovščine, skupna zemljišča pa so bila odvisna od občin; po drugi strani pa Trgovina če ne bi bilo pod nadzorom cehov to je bilo posledica nekega trgovskega združenja, ki je nadzorovalo kakovost in količino proizvodnje.
Na industrijski strani so ga ovirali in ustavili pretirani predpisi in davki; praktično ni bilo ekonomske svobode ali celo konkurence, ker so vse nadzorovali sindikati, korporacije ali država sama.
Društvo starega režima je bilo organizirano v Ljubljani tri posesti: privilegirani: duhovščina in plemstvo ter prikrajšani, imenovani Tretji stan, ki ga je sestavljala večina prebivalstva, ki je vključevalo kmete, trgovce in obrtnike.
To vprašanje o privilegijih je za nekatere pomenilo, da niso vsi imeli enakih pravic v enaki situaciji. Privilegirani sektor je bil tisti, ki je imel glas in glas, medtem ko prikrajšani, ki so bili na nek način gospodarski motor države, v mnogih primerih niso imeli komercialne svobode niti možnosti sodelovanja pri političnih odločitvah.
Francoska revolucija spreminja politični, družbeni in gospodarski tok
Na primer, francoska revolucija, ki je natančno predlagala posamezne svoboščine kot zastavo, še posebej impregnirane in pod vplivom idej razsvetljenstva, je bila močno podprta s tem odstopom tretje države v smislu pravic in ugodnosti.
Vsekakor pa v primerjavi s prejšnjimi časi in čeprav so posestva zaprta, ni nemogoče, da bi zaradi plemenitenja ali vstopa v duhovščino nekdo iz privilegiranega postal privilegiran.
Kar zadeva izvajanje oblasti, je bil imetnik krone tisti, ki je imel vse pristojnosti, izvršilne, zakonodajne in sodne, čeprav je bilo v resnici v praksi nujno, da je imel birokracijo in njene predstavnike, ki so bili ti bi v njegovem imenu skrbel za vlado.
Bastilja, ki je bila kraljeva trdnjava v Parizu, v resnici pa se je kasneje začela uporabljati kot zapor, velja za simbol starega režima, zato je njegovo zajetje konkreten začetek revolucije, ki je pripeljala do starega režima in prinesla nova, v kateri bi se demokratične ideje na koncu vsiljevale v vladnem sistemu.
Nevihta Bastilje, simbola konca režima
Bastilja je tradicionalno znala biti trdnjava, ki je bila odgovorna za zaščito vzhodne obale mesta Pariz, francoske prestolnice, in je zaradi tega položaja igrala zelo pomembno vlogo v notranjih konfliktih v državi in je bila uporabljena tudi kot država zapor kraljev.
14. julija 1789 so ga v okviru dogodka, znanega kot Francoska revolucija, prevzeli francoski revolucionarji in od takrat naprej je postal simbol simbola francoske republiške ureditve.
Njegov padec je pomenil dokončni konec tako imenovanega starega režima in začetek novega političnega procesa v Franciji.
Sčasoma je bila porušena in nadomeščena z novo gradnjo, imenovano Place de la Bastille.
