opredelitev živilskega spleta
Koncept prehrambene mreže se uporablja za naravni pojav, s katerim se različna živa bitja povezujejo med seboj iz življenjskega cikla, ki pomeni, da se nekateri hranijo z drugimi, da bi lahko preživeli. Beseda trophic prihaja iz grškega jezika, v katerem je trofos, kar pomeni hrano. Tako je prehranjevalna mreža ali veriga zveza različnih vezi, ki se porabijo, da preživijo. Ker se nihče ne hrani izključno ali še posebej s človekom, je običajno postavljen na konec prehranjevalne mreže, saj kot vsejed je požrl vse vrste živih bitij in nihče od njega ni odvisen, da bi preživel.
Prehrambeni splet ima več točk, ki se v vseh primerih bolj ali manj ponovijo, čeprav z različicami. Načelo katere koli prehrambene mreže ali verige je tista, ki jo zasedajo rastline vseh vrst. Ta živa bitja, ki so avtotrofi, torej s proizvodnjo lastne hrane, so prvi členi v verigi, saj so druga živa bitja odvisna od njih, da se prehranjujejo. Rastline, zelenjava in drevesa so avtotrofi, saj jemljejo naravne elemente, kot so voda, svetloba ali ogljikov dioksid, da jih spremenijo v hrano, ki jo predelajo v sebi. Tako rastline, ki živijo na svoj način, omogočajo tem rastlinojedim živalim, da se tudi same prehranjujejo in preživijo.
Rastlinojede živali so običajno druga povezava v katerem koli živilskem omrežju, saj rastline zaužijejo, zato bi jih morali najti takoj zatem. Tem živalim (kot so konji, zebre, antilope, krave ali bivoli) sledijo mesojede živali, tiste, ki jedo meso (na primer lev, tiger, volk, medved). Nato se na tretje mesto uvrstijo izključno mesojede živali, čeprav ima lahko prehranjevalna veriga več mesojedih povezav (na primer, ko se v oceanu večje ribe prehranjujejo z manjšimi ribami, ki se nato hranijo z drugimi ribami). Človek je postavljen na konec mreže, saj lahko kot hrana uživa katerega koli od prejšnjih elementov na vključujoč ali izključen način, odvisno od njihove prehrane.
