opredelitev politične militantnosti
Koncept, ki ga bomo obravnavali spodaj, ima posebno uporabo v področje politike saj skozi to Pripadnost in zavzetost posameznika z določeno ideologijo ali politično skupino, ki ga nato motivira za sodelovanje v katerem koli dogodku, v katerem se promovira in zagovarja. Tudi to močno članstvo lahko privede do aktivnega sodelovanja volilne skupine ali pri izvajanju funkcije.
Namen militantnosti je običajno spodbujati spremembe na politični ravni v prid določenemu političnemu položaju, ki se spodbuja in zagovarja.
Medtem se politična bojevitost izvaja znotraj politične stranke in se lahko kaže na najrazličnejše načine: prireja sestanke stranke, objavlja dokumente, ki izražajo stališče do zadev, ki jih zanimajo, daje izjave novinarjem, ki branijo ideologijo, s katero se zavzema za spodbujanje določenih ukrepov, ki krepijo ideološki položaj politične skupine, ki ji pripada, vodi korake ali deluje v prid političnemu osebnosti, ki pripada stranki, da sodeluje pri njihovem znanju in politični rasti z namenom volitvah, med drugim.
Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da se na zahtevo politične skupine izkaže, da je politična bojevitost ključni del strankarske vojske in je brez strahu pred pretiravanjem v mnogih primerih odvisno od tega, ali bo stranka rasla in uspela vsiliti tako politični kadri kot predlogi.
Medtem se posameznik, ki izvaja militantnost, torej tisti, ki podpira projekt ali je povezan s politično stranko, imenuje militant.
Treba je opozoriti, da se za označevanje EU uporablja tudi koncept politične militantnosti nabor militantov določenega političnega prostora.
