opredelitev psihopedagogije
The psihopedagogijo Prav ta disciplina v psihologiji se ukvarja z obravnavanjem vedenja ljudi in psihičnih pojavov v izobraževalnem okviru.
Področje psihologije, ki se ukvarja z obravnavanjem, prepoznavanjem in zdravljenjem vedenj in problemov v izobraževalnem okviru za doseganje izboljšav pri učenju
Njeno poslanstvo je izboljšati tako didaktične kot pedagoške metode, ki posegajo v izobraževalni proces.
Osredotoča se na posameznika, pa tudi na okolje in okolico
Zato se psihopedagogija osredotoča na človeka, ki študira, pa tudi na njegovo okolje, saj meni, da je ta oseba tudi temeljna, tako pri uspehu kot pri neuspehu procesa.
Vedno je primarni cilj te posebnosti zadovoljiv razvoj osebe na izobraževalnem področju, ki ga obiskuje.
Čeprav je primarno področje delovanja psihopedagogije izobraževalno, svoje delovanje med drugim uporablja tudi v delovnem, družinskem, poslovnem in izobraževalnem kontekstu.
Dejstva in situacije, v katerih mora posredovati, da približa svojo poklicno perspektivo in lahko reši težave, ki jih denimo trpi študent, so različna.
Kdaj in kako posreduje
Starše lahko vodi v starševskih smernicah, učitelje, kako pristopiti k učencu z učnimi težavami, preprečevanju asocialnega vedenja, reševanju konfliktov, ki se v učilnici pojavijo med vrstniki ali med učitelji in učenci, pri učnih vrednotah, sposobnostih in kateri koli dejavnosti kar je povezano z načrtovanjem in preobrazbo izobraževalnega procesa.
Nedvomno pa se ta disciplina najpogosteje pojavlja pri svetovanju, da bi lahko ponovno vključili tiste otroke ali mlade, ki imajo težave z učenjem.
Ukvarjal se bo s poglabljanjem v vzroke, ki povzročajo to težavo, med katere lahko štejemo: družinske težave, pomanjkanje zanimanja in motivacije za vsebino, kognitivna nezrelost zaradi fizične motnje, socialne težave, med najpogostejšimi.
Medtem ko morajo težavo ugotoviti, morajo organizirati in izvesti zdravljenje za rehabilitacijo tega otroka ali mladostnika, ki ga je mogoče v učilnici razviti skladno.
Seveda ima vsak posameznik zelo osebne lastnosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja, nismo vsi enaki in na primer ta postopek, ki se uporablja pri eni osebi, je lahko zelo učinkovit, pri drugem pa sploh ne.
Otroštvo in mladost sta dve ključni fazi v človekovem življenju, v kateri se pojavita zelo pomembni telesni in duševni spremembi, zlasti v drugi, in takrat je zelo pomembno, da ju psihopedagogija upošteva pri izvajanju svojih načrtov reintegracije, pri čemer ločuje biološke , okoljska in socialna vprašanja.
Poleg tega mora psihopedagogija še posebej podpirati starše učencev, ki jih nagovarja, ker zahtevajo tudi informacije in orodja, da bodo sposobni obravnavati težave, ki jih njihovi otroci kažejo v izobraževalnem procesu.
Treba je opozoriti, da je to delo tesno povezano z drugimi psihološkimi specialnostmi, kot je primer psihologija učenja in evolucijska psihologijamed drugim je tudi področje, ki pomembno vpliva na teme in vprašanja, kot so: specialno izobraževanje, oblikovanje učnih načrtov, izobraževalna politika, izobraževalne terapije, med drugim.
Zdaj mora pri vseh akcijah, ki se odvijajo v psihopedagogiji, torej pri izvajanju didaktičnih metodologij, upoštevati raznolikost javnosti, na katero usmerja svojo dejavnost, in tudi posebne potrebe študentov.
Strokovnjak, ki se v psihologiji posveča tej veji, je znan kot psihopedagog in v rokah bo imel težko in zapleteno nalogo vodenja in spodbujanja učencev v učnem procesu, pa tudi prepoznavanja težav, diagnosticiranja in priprave načrta za njihovo premagovanje ter da bo študent na ta način lahko zadovoljivo izpolnil izobraževalni cilj.
Prispevek psihologa Jeana Piageta
The Francoski psiholog Jean William Fritz Piaget, konstruktivistične težnje, je nedvomno ena izmed referenci na to temo, zahvaljujoč prispevkom, ki jih je prispeval po svojih raziskavah o otroštvu.
Njegove teorije o asimilacija in nastanitev.
Prvi zagotavlja, da otrok predmete ali dogodke ponotranji v že uveljavljeno kognitivno strukturo, drugi pa pomeni spreminjanje omenjene kognitivne strukture z namenom spočetja novih predmetov ali dogodkov.
