opredelitev lopute
Beseda, ki jo analiziramo, prihaja iz portugalščine, natančneje iz čuve, kar pomeni dež. Šteje se, da ima ta beseda izvor v navigaciji, zato ni presenetljivo, da prihaja iz portugalskega jezika, saj so bili portugalski navigatorji začetniki odkrivanja novih ozemelj.
Terminologija, povezana z dežjem
Čeprav govorimo o dežju določene moči, ima v meteorološki terminologiji zelo natančen pomen. V tem smislu je treba razlikovati med preprostim dežjem, rosom ali nalivom. Prvič, če padajoči dež ne doseže tal, ker med potovanjem izhlapi, je to virga. Ko padavine občasno padajo in kot da bi bile vedra vode, se soočamo s tušem, ki je v narodu znan tudi po besedah naliv, tornado ali naliv.
Pravijo, da je dež, ko voda neprekinjeno pada in je premer kapljic večji od 0,5 milimetra. Če želite vedeti, ali se pojavi kapljica, mora biti premer kapljic manjši od 0,5 milimetra (beseda kapljica ima v priljubljenem jeziku veliko sinonimov, kot so chirimiri, orballo, calabobos, garúa, mollizna in drugi).
Oblačilo, ki nas ščiti pred plohami
Široke ali močne plohe običajno spremlja veter. Na ta način nas oblaki, ki jih napovedujejo, opozarjajo tudi na potrebo po ustreznih oblačilih. Kot je logično, je najprimernejše oblačilo dežni plašč, zelo pogosta zaščita med ribiči in mornarji ter na tistih ozemljih, kjer je dež še posebej močan.
Kroženje vode
Ne glede na besedo, ki jo uporabljamo za dež, so vse padavine del vodnega cikla. V tem smislu si je treba zapomniti, da voda nikoli ne miruje, kot je v nekem delu procesa. Ko torej Sonce segreje vodo na zemeljski površini, izhlapi in postane vodna para, ki se dvigne v ozračje, ta del cikla pa je znan kot izhlapevanje.
Nato se voda ohladi in to povzroči oblake, fazo, ki je znana kot kondenzacija. Ko se voda zgosti in oblaki nastanejo, kapljice v njih trčijo med seboj in na koncu padajo kot dež ali sneg, temu postopku pa pravimo padavine. Če se sklicujemo na plohe, so oblaki, ki jih povzročajo, znani kot kumulonimbusi.
Fotografije: Fotolia - Gordeev / Mirko Macari
