opredelitev abecede
Organiziran nabor črk, ki sestavljajo jezik, je v javnosti znan kot abeceda. Sestavljen je iz 26 glavnih črk: A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, UV , W, X, Y in Z.
Medtem so v nekaterih jezikih, kot je naš, vključene tudi druge vsakodnevne črke, na primer Ñ, nekateri, kot sta Ch in Ll, pa so bili odstranjeni.
Osnovno orodje za poučevanje branja in pisanja
Ta element je tako priljubljen v svetu, da je sam po sebi učitelji ali starši najpogosteje uporabljeno orodje za poučevanje pisem otrokom. To pomeni, da je abeceda, ki jo poznamo in se je naučimo, ključnega pomena za zadovoljivo branje in pisanje.
Besede abecede predstavljajo osnovno in potrebno enoto, ki nam omogoča, da sestavimo besedo in iz kombinacije več ustvarimo stavek, ki bo imel določen pomen.
Poleg tega je vsaka črka abecede simbol, ki je povezan z določenim zvokom, ki ga je mogoče celo spremeniti v kombinaciji z drugimi črkami. In kombinacija črk abecede povzroča raznolikost besed, ki preplavljajo vsak jezik in ki ga sestavljajo.
Vsaka črka, ki sestavlja abecedo, ima bistveno obliko, črto in potezo, zaradi katere je edinstvena, ki nam omogoča, da jo prepoznamo in tudi ne zamenjamo z ostalimi.
Latinska ali rimska abeceda je tista, ki jo uporabljamo v svojem jeziku in med drugim v angleščini, nemščini, portugalščini, francoščini in italijanščini.
Po drugi strani pa moramo omeniti pomen drugih abeced, kot je Braillova abeceda, sistem za pisanje in branje, posebej zasnovan za slepe. Sestavljen je iz dvignjenih točk, ki jih slepa oseba prepozna z dotikom in nato lahko dekodira sporočilo.
In Morzejeva abeceda, ki se uporablja v telegrafiji in je sestavljena iz pik in črt.
Fotografije: iStock - NI QIN / mediaphotos
