opredelitev spomina
Spominjanje lahko opredelimo kot učinek ali pojav, zaradi katerega se spomnimo, kaj je bilo v preteklosti iz nekega elementa ali situacije. Beseda spominjanje se v običajnem jeziku uporablja morda bolj poetično kot drugi, saj pomeni občutljivo in zelo krhko raven spominov, ne kot del jasnih in jedrnatih spominskih dejstev, ampak kot nekaj, kar odmeva v našem umu, vendar ne kot očitno ali očiten način. V določenem trenutku se z besedo spominjanje reče tudi, da lahko nekdo ali nekaj vzame elemente od druge osebe ali drugega podobnega predmeta in pred tem spominja.
Ideja spominjanja je povezana tudi z dejstvom, da je nekaj, situacija, predmet, podoba ali nekaj, kar ustvarjajo čutila, vzrok za spomin na nekaj preteklega. Spominjanje se vedno začne z elementom, ki nas popelje v pretekle čase in izraz se na splošno uporablja v pozitivnem smislu, na primer takrat, ko se želimo sklicevati na srečne ali radostne trenutke, ne nujno negativne. V tem smislu se lahko spomin na druge preživete trenutke pojavi v naših mislih iz dejstva, da je nekaj takoj povezano s sedanjostjo, običajno iz čutov (vizualna podoba, aroma, občutek itd.).
V nekaterih primerih lahko ideja spominjanja dobi tudi duhovni pomen, in to je tako, ko gre za spominjanje preteklih življenj; podobe, ki v naši zemeljski zavesti nimajo popolnega občutka, vendar nam vedno nekaj čustveno pomenijo, ker se verjame, da nas povezujejo s preteklimi življenji, v katerih smo že občutili takšne občutke ali naredili kaj podobnega. Spominjanje v tem smislu pogosto uporabljajo kot koncept religije, kot sta budizem in hinduizem, ki ne govorijo toliko o zemeljskem življenju, temveč z idejo, da bi se povezali z nečim višjim, česar ni mogoče razložiti v praksi in da je nič drugega kot bistvo življenja.
