opredelitev škodljivega

Nekaj ​​naj bi bilo škodljivo, če ima strupeno ali zelo škodljivo komponento. Na ta način so strup kače ali nekatere strupene snovi, kot je kuga, škodljivi. Kar zadeva besedo, prihaja iz kultiviranega latinskega deleteriusa, kar pa izhaja iz grške besede deleterios, ki jo lahko prevedemo kot uničevalec.

Redka beseda v vsakdanjem jeziku

Škodljivo je kultiviran način sklicevanja na nekaj škodljivega zaradi njegove škodljive sposobnosti. V vsakdanjem življenju se uporabljajo druge bolj pogovorne besede, kot so slabe, nore, nevarne, pogubne, smrtonosne, škodljive ali strupene.

Različne uporabe izraza

Nekatere ideje se štejejo za škodljive, saj negativno vplivajo na druge. Škodljive ideje so ovrednotene kot zametek hudobnih stališč ali nemoralnega vedenja.

Kot večina kulturnih besed se tudi beseda škodljivo uporablja v jezikovnih kontekstih, ki so daleč od običajne komunikacije in v tem smislu bi lahko v pesniškem jeziku govorili o škodljivi žalosti, to je žalosti, ki jo spremlja škodljiva in uničujoča komponenta. ...

V zoologiji govorimo o škodljivih živalih, kot so nekateri pajkovci, nekatere vrste kač ali žab ali nekatere meduze. Te živali imajo v telesu strupene snovi in ​​jih uporabljajo kot obrambno orožje

Z znanstvenega vidika je preučevanje strupenih snovi znano kot toksikologija

Ta disciplina preučuje kemične snovi, ki lahko povzročijo neko vrsto fizioloških sprememb. Na splošno so toksini, ki vplivajo na telo, eksogeni, to pomeni, da ne prihajajo iz samega telesa. Na ta način se škodljive ali strupene snovi lahko nanašajo na področja, kot so forenzična, klinična, okoljska toksikologija ali preučevanje hrane.

Pri preučevanju genov so raziskovalci ugotovili, da nekateri nimajo običajnega vzorca dedovanja in posledično povzročajo spremembe. V terminologiji genetike govorimo o smrtonosnih genih in škodljivih genih.

Kot že ime pove, so smrtonosni tisti, ki povzročijo smrt ali povzročijo resne bolezni. Škodljivi geni niso tako resni, toda povzročajo fizične omejitve, kot so hemofilija, albinizem, Hungtintong bolezen. To pa zato, ker nekateri geni spreminjajo fenotip pri dednem prenosu, torej fizične lastnosti posameznika.

Fotografije: iStock - Mark Kostich / apomares


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found