opredelitev filozofije kot znanosti
Odkar je človek človek, je sedel, da razmisli o izvoru vesolja, o pomenu stvari in o svojem lastnem obstoju. O tem govorimo, ko se sklicujemo nanj filozofijo, kar etimološko pomeni "ljubezen do modrosti" in ki predstavlja metodično prakso teh razmišljanj. Čeprav deli filozofijo človeškega bivanja z religijo, temelji na kritičnem in sistematiziranem razmišljanju, odprtem za razprave in preoblikovanje. Vendar se je razpravljalo o tem, ali Filozofija kot znanost, glede na odsotnost eksperimentalnih ali empiričnih vsebin, ki so značilne za tradicionalne stvarne vede.
Vendar je treba opozoriti, da se filozofijo lahko izvaja v katerem koli kontekstu, toda njeno najbolj sistematično izvajanje je tisto, kar danes poznamo, ko jo preučujemo kot znanosti. Čeprav nekateri izvor filozofske študije pripisujejo Egipčanom, so prvi filozofi, ki so se resnično sklicevali, seveda Grki in so znani kot "predsokratiki". Odslej in po različnih tokovih bomo srečali Platona, Sokratovega učenca (od katerega ni ohranjen noben pisni dokument in ga poznajo samo platonske reference), ki bo našel prvo filozofsko opozicijo pri Aristotelu. Platonska besedila so nam omogočila, da prepoznamo sistematizacijo sokratskega znanja, značilno za zgodnji sijaj Aten, v nasprotju s celotnimi aristotelovskimi deli, ki so zaznamovala velik del filozofskih konceptov antičnega sveta, vključno s poznejšim rimskim cesarstvom.
Srednji vek je bil vsekakor temačno obdobje za izvajanje teh meditacij, čeprav je bil eden njegovih najvišjih predstavnikov sveti Tomaž Akvinski, krščanski vernik, ki je poleg tega želel s kritičnim preizkusom dokazati obstoj Boga. Primerno je poudariti, da je sveti Tomaž z izjemnim uspehom poskušal uporabiti Aristotelov način v luči njegove vere v krščanstvo, kar je povzročilo poziv Tomistična filozofija, ki je še danes eden izmed stebrov, ki jih ta znanost najbolj uporablja na Zahodu.
Ko slišite za filozofijo, je verjetno, da je ta disciplina povezana z najsodobnejšim študijem te znanosti. Morda ste že slišali o Descartesu, Lockeju, Humu ali Kantu, ki so vsi odlični predstavniki filozofije, ki temelji bodisi na razumu (in zato nekatere imenujemo racionalisti) bodisi na izkušnjah (ti pa empiriki). Oba toka sta v sodobni dobi zaznamovala različna konvergenca ali razhajanja, katerih posledice so še vedno zaznane v filozofskem znanju sedanjega časa. Vendar se nam pozno moderna filozofija približuje in vključuje nemške mislece, kot so Hegel, Engels in Nietzsche. Slednji je začel eksistencialistično fazo discipline in postal revolucionarni filozof, ki so ga pogosto napačno interpretirali, zlasti totalitarna evropska gibanja 20. stoletja. Ravno v tem stoletju je prevladovala segmentacija filozofije na mnogo bolj specifične veje, kot so fenomenologija, eksistencializem, hermenevtika, strukturalizem in poststrukturalizem. Ta postopna zapletenost doktrin je spodbudila različne vidike Filozofija danes so postali znanosti s svojo entiteto in mednje lahko med številne štejemo metafiziko, ontologijo, kozmologijo, logiko, gnoseologijo, epistemologijo, etiko in estetiko. Filozofija je našla svojo uporabo tudi pri preučevanju matematike, družboslovja in mnogih drugih, zlasti v tistih disciplinah, pri katerih so povsem empirične znanstvene vsebine stopljene s poudarjeno komponento moralne ali kulturne narave, kot je to v primeru medicine.
Tu pa velja omeniti to zgodovina filozofije Kot ga poznamo, izhaja iz korakov, ki jih je ta znanost prepotovala na Zahodu. Da bi se torej lotili filozofije v vsej njeni polnosti, se moramo spoprijeti tudi z vsem, kar se je v teh stoletjih dogajalo na Vzhodu, kjer lahko najdemo velike filozofe, kot je kitajski Konfucij. Tako so številna verska in mistična gibanja v Aziji sprožila obsežne filozofske tokove, kot je omenjeno konfucijanstvo in različni vidiki, ki so z različnimi odtenki izvirali na Japonskem ali Kitajskem. Po drugi strani pa je indijska podcelina nedvomno globoka filozofska zibelka, v kateri so različne kulture porodile zapletene filozofske šole, ki so stoletja zaznamovale kulturo Indije in sosednjih držav.
