opredelitev tematskih osi
Pri načrtovanju izobraževanja morajo učitelji znanje določiti skladno, sicer bi bile različne teme predstavljene brez kakršne koli povezave. V tem smislu tematska os deluje kot osnovni scenarij, ki prinaša določeno enotnost v različne teme, vendar z nekaterimi povezavami.
Tematska os je sklop vsebin in sorodnih disciplin. Na ta način je vsako od preučevanih področij povezano z ostalimi, ker si vsa delijo isto ravnino ali os. Ta način urejanja in razumevanja znanja je še posebej koristen, ker omogoča povezovanje različnih predmetov.
Z vidika načrtovanja izobraževanja ideja tematske osi služi organiziranju študijskega programa v različnih modulih in vrednotenju akademskih dosežkov študentov. V izobraževalni terminologiji ideja tematske osi predstavlja temeljni vidik metodoloških in didaktičnih vprašanj v procesu poučevanja in učenja.
Skratka, gre za vedenje, kaj poučevati in kako naj bodo organizirana različna področja znanja.
Dva ilustrativna primera
Študent mora pridobiti znanje s področja matematike, ki je predstavljeno v tematski osi, ki jo sestavljajo naslednje vede: geometrija, statistika, algebra in račun.
V statistiki se mora študent seznaniti s specifičnimi vsebinami, kot so razlaga diagramov, analiza spremenljivk in temelji verjetnosti.
Pri geometriji naj bi študent poznal znanje izračunavanja površin in obodov v različnih geometrijskih figurah ter poznal kartezično ravnino.
Na področjih algebre in računa so vsebine o naravnih množicah, zaporedjih, mejah itd.
Pri preučevanju geografije države bi lahko uporabili naslednjo tematsko os: definicija in primeri fizičnega zemljevida in političnega zemljevida, naravne komponente, gospodarske komponente, infrastrukture in vidiki, povezani s prebivalstvom.
Koncept tematske osi velja za izobraževalne projekte v muzejih
V večini muzejev obstaja izobraževalni pristop, s katerim se prenaša znanje o določenih predmetih.
Obiskovalci naravoslovnega muzeja so lahko opazovali nekatere didaktične vsebine, razvrščene po naslednji tematski osi: klasifikacija živih bitij, celica kot temeljna enota življenja in različne oblike razmnoževanja. Ta primer tematske osi obiskovalcu omogoča, da pri usvajanju nekaterih znanj sledi vzorcu.
Foto: Fotolia - rwgusev
