definicija kulturizma
Čeprav se v vsakdanjem jeziku ne uporablja pogosto ali je pogosta, je beseda kultizem zelo pomembna, ko gre za jezik, ker je povezana s pomenom besed, ki so bile vzete iz klasičnih jezikov, kot sta grščina in latinščina, in prilagoditev (ali ne) različnim trenutnim jezikom. Izraz kultuzem izhaja iz latinščine (zato lahko rečemo, da gre tudi za kultizem). V latinskem jeziku je kultismo izpeljanka besede kultus, iz katerega bo izhajala tudi beseda kultura. Kultizem je torej vse, kar je povezano s kulturo in še posebej razumljeno v zvezi z jezikom.
Lahko rečemo, da je kultizem beseda, ki je bila povzeta iz klasičnega jezika (grščine in latinščine) in se uporablja v sedanjem jeziku, v našem primeru kastilščini ali španščini, pri čemer ohranja svoj prvotni pomen, pa tudi strukturo in obliko. Pomembno je omeniti, da se je velika večina besed z razvojem novih romanskih jezikov neke vrste spremenila, zato je malo tistih, ki jih lahko upoštevamo v kulturi v primerjavi s skupnim številom besed, ki tvorijo jezik.
Poleg tega to prispeva tudi k temu, da so kultizmi ponavadi besede, ki se ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, v skupnem ali neformalnem jeziku, vendar so v večini primerov povezane z akademskim in znanstvenim področjem. Na ta način veliko besed, ki so povezane z znanostjo in se končajo s pripono vložiti so kulturi, na primer: epistemologija, metodologija, etimologija, dermatologija, psihologija, pedagogika itd. Drugi tipični konci kultizma so konci Ljubljane ico ali icana primer z logiko, klinično, hermetično, politiko, matematiko, glasbo, paniko itd. Tudi besede, ki se končajo s pripono ia brez poudarjanja običajno gojijo kot demokracija, alergija, aristokracija, fobija, histerija, zgodovina, cerkev itd.
Besede, ki so se sčasoma spremenile in izgubile svojo prvotno obliko, so v nasprotju s kultizmi znane kot dediščinske besede, torej so že izključna dediščina vsakega jezika, ker niso več enake kot prvotno.
