opredelitev opozicije
Opozicija je izraz, ki izraža rivalstvo, boj ali spopad med obema stranema. Če se ena oseba pri športni aktivnosti sooči z drugo, sta oba nasprotnika. Opozicija je nasprotna stranka in člani, ki nasprotujejo eni stvari, izražajo svoja neskladja glede druge. Razlike ali razlike so lahko športne, intelektualne ali kakršne koli vrste.
Ideja opozicije pa se uporablja predvsem na področju politike, zlasti v demokracijah. Opozicija je manjšinska skupina ali skupine, ki se ne strinjajo z vlado, ki ima večino splošne podpore.
Opozicija nadzoruje ukrepe vlade in od izvršilne veje redno zahteva pojasnila o sprejetih ukrepih. Prav tako opozicija daje predloge prek predstavniške zbornice državljanov. V tem smislu se opozicija predstavlja kot alternativa izvoljeni vladi.
Ideja nasprotovanja v politiki velja tudi za sektorje ali skupine civilne družbe, ki predstavnike institucij izražajo nasprotne ideje. Z različnimi dejavnostmi in pobudami izražajo svoje nestrinjanje in vladarjem sporočajo svoje nasprotovanje. Podobno tudi javno mnenje izraža svoje ideje in zahvaljujoč svobodi izražanja lahko nasprotuje vladnim ukrepom. Družbena omrežja delujejo tudi nasprotujoče silo in državljani jih uporabljajo za izražanje v javni razpravi.
Nasprotovanje obstaja le, če obstaja demokracija, saj se v totalitarnih sistemih opozicija v resnici ne manifestira, če pa je, pa iz podzemlja.
V državah z demokratično tradicijo obstajata dve večinski stranki, ki si nasprotno uspevata v moči države. Posledično vlada postane opozicija in obratno. To je splošen trend, čeprav tradicionalni model demokracije, ki temelji na dvostranaštvu, slabi, družbena gibanja pa se pojavljajo brez klasične strukture politike.
Zunaj politike se beseda opozicija nanaša na postopek izbire osebja v javni upravi. Tisti, ki se pripravi na izpit in izbirni postopek, je nasprotnik, ki mora tekmovati z drugimi, radovedno tekmeci, nasprotniki.
