definicija sanj
Izraz spanje označuje počitek živega organizma in je v nasprotju s tistim, kar imenujemo budno stanje ali budnost. Sanje zanjo je značilno stanje, v katerem je zelo malo fiziološke aktivnosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip) in zelo nizek odziv na zunanje dražljaje.
Sanje so za človeka nekaj nehote in na splošno v sanjah obstaja predelava situacij, ko smo bili budni in so bili skrbno shranjeni v spominu in v nasprotju s tem, kar bi domnevali, da bodo že pozabljeni, se bodo nekateri od njih zaradi tega procesa spet pojavili v naših sanjah.
Ko zaspimo, vstopimo v nekakšno navidezno resničnost, ki jo sestavljajo slike, zvoki, misli in občutki. Medtem se ne moremo vedno spomniti, kaj sanjamo, včasih se lahko zelo živo spomnimo situacije, ki se nam je predstavila v sanjah ali pa gremo v drugo skrajnost in se ne spomnimo ničesar ali samo podobe ali občutka to je ostalo.
Čeprav so ljudje od nekdaj živeli to možnost sanjanja, bo šele v zadnjem stoletju dosežen večji napredek na tem področju in pomembnih odkritij in napredek v zvezi s tem, kot je dosegla Ameriški psiholog William Charles Dement, ki je odkril, da v fazi spanja, spalnik doživlja hitre gibe oči (REM), ki jih spremlja zvišanje krvnega tlaka, dihanja in srčnega utripa, kar je bilo mogoče le v budnem stanju.
Psihologija je imela tudi temeljno vlogo, ko gre za govor o spanju. Na primer Sigmund Freud in tok, ki ga je ustanovil, psihoanaliza je ločila med dvema vrstama sanjske vsebine, manifestno in latentno. V prvem je zgodba takšna, kot speči ponovi, da jo živi, druga pa za psihoanalizo tisto, kar sanje v resnici želijo pomeniti, očitno bi bila nasprotna tistemu, ki ga ima speči, in tu psihoanalitik vstopi sceno, da bi jo resnično interpretirali.
Skratka, izven teh freudovskih vprašanj razlage ali tistih, ki so dajala preroško vrednost spanju, se spanje izkaže za nujno in priporočljivo stanje tako za zdravje kot za dobro delo, bodisi v študiji bodisi v službi.
