opredelitev univerze
Znano je kot kolidž do izobraževalna ustanova, namenjena visokošolskemu izobraževanju in raziskovanju določene teme, ki je prav tako pooblaščen za podelitev akademskih diplom in strokovnih nazivov.
V večini sveta obstajajo javne univerzitetne ustanove in številne druge zasebne uprave, ki jih v vseh primerih urejajo vladne agencije, pristojne za nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. V večini sveta javni univerzitetni sistem ni brezplačen glede na visoke stroške, ki jih povzročajo spremenljivke, kot so vzdrževanje stavb, lokalni laboratoriji in drugi parametri.
Univerza je neobvezna stopnja izobraževanja, saj se spomnimo, da je osnovno in srednje izobraževanje obvezno kjer koli na svetu. Univerza se ravno zgodi na sekundarni stopnji in ima izjemno odgovornost, da izobrazi tiste, ki bodo diagnosticirali ali predpisali kakšno zdravilo za zdravljenje bolezni, v primeru zdravnikov, ali pa jutri podeli pravico na sodišču.
Potreba človeka, da kopiči in širi svoje znanje, je tisto, kar je spodbudilo ustanovitev več univerz v različnih starodavnih civilizacijah, zato je prve univerze so iz antičnih časov, še pred Kristusom je tako Akademija, ki jo je leta 387 pr. N. Št. Ustanovil grški filozof Platon v Grčiji.
A očitno bi model sodobne univerze vzeli iz različnih arabskih in perzijskih univerz, za katere je bila značilna njihova strogost pri študiju, raziskovanju in poučevanju, celo številne evropske univerze, najstarejše, so ustanovili Arabci. Na današnjem iranskem ozemlju je še vedno v spominu znamenita ustanova Avicenna, morda prva "moderna" univerza, čeprav je iz 10. in 11. stoletja.
Bilo je v teh Evropske študije hiše, kjer bi se temelji misli, ki so povzročili tehnološko družbo in industrijsko revolucijo, pojavili že v 18. stoletju. Vendar bo ta zlata doba trajala vse do dvajsetega stoletja, ko to hegemonijo, ki so jo znali doseči in se razmetavati po svetu, uničijo univerze oz. visoke šole (kot jim radi rečejo Američani).
Ta razvrednotenje je imelo veliko opraviti z upadom, ki ga je utrpela Evropa po vojni, zaradi česar so ZDA postale velesila z vseh stališč, področje znanja pa je eno od področij, ki je najbolj raslo po zaslugi izseljevanje moških evropskih znanstvenikov in intelektualcev, ki so zapuščali opustošene države v iskanju boljše priložnosti. Zahvaljujoč temu je, da Severnoameričani koncentrirajo najboljše univerze na svetu.
V prvi polovici 20. stoletja pa so latinskoameriške univerze doživele razcvet, ki ga je spodbujalo usposabljanje njihovih strokovnjakov v drugih delih sveta, prispevek znanja pa je bil kasneje v njihovih izvornih državah. Ta naključni sijaj je zamrl v drugi polovici stoletja. Vsekakor pa trenutno obstaja trend sprememb, ki jih nedvomno vodi Brazilija, saj je v tej državi sedež najprestižnejših in najbolj iskanih latinskoameriških univerz v tej regiji sveta.
Tradicionalno so univerze razdeljene na več področij in znotraj vsakega od njih obstaja še en oddelek (na fakultetah), ki si ga med drugim delijo knjižnice in učilnice. Vsaka fakulteta ("šola", v angleščini, na primer osnovna ali srednja šola), lahko poučuje poučevanje več univerzitetnih poklicev, na primer za poučevanje teh dveh karier je odgovorna Fakulteta za pedagoške vede in socialne komunikacije. Včasih, zlasti v primeru pripadnosti več referentov v neki disciplini, veliko število študentov ali obeh okoliščin, isto področje lahko razdelimo na več stolov, zato imajo oddelki za anatomijo na medicinskih fakultetah običajno različna telesa, diferencirani učitelji, ki imajo skupen program in strategijo.
Prav tako je vpliv modernosti povzročil katedre, oddelke in celo dokončane fakultete, ki temeljijo na digitalnih virih. Poleg vse manj pogostega enosmernega mojstrskega tečaja imajo novi študentje dostop do vsebin, ki jih ponujajo spletna predavanja in video posnetki, ki jih poučuje učitelj, ki lahko komunicira z učenci na oddaljenih lokacijah. Nekatere ustanove ponujajo celotne predmete, seminarje, tečaje oz delavnice s temi platformami, s pomočjo katerih se študentje lahko posvetujejo z učitelji na področju forumov, razprav, izmenjave e-pošte, klepetalnic in drugih virov. Ugibajo se, da gre prihodnost velikega dela univerz v to smer, saj poleg povečanja števila študentov s cenejšimi tečaji in možnostjo večjega dostopa do znanja dosežemo znatno zmanjšanje številnih stroškov. .
